Spor o FSSPX se zdaj lahko konča pozitivno - poljski senator
Ugotavlja, da se je Vatikan hitro odzval na napoved FSSPX.
Libicki primerja razmere z letom 1988 in piše: "Verjamem - čeprav seveda brez gotovosti - da se bo tokrat zadeva končala pozitivno."
Rimski obred ni več obrobna anomalija
Libicki opozarja na prepoznavnost rimskega obreda po dokumentu Summorum Pontificum Benedikta XVI.
Kljub kasnejšim omejitvam Libicki trdi, da rimskega obreda ni več mogoče zavračati: "To kaže, da imamo opraviti z resničnim notranjim cerkvenim vprašanjem in ne z obrobno anomalijo, ki jo je mogoče preprosto prezreti."
Anglikanski slog: Anglikanski slog: sožitje namesto "sporazuma"
Za Libickega je spor med Rimom in FSSPX navsezadnje doktrinarni in ne liturgični.
Opozarja, da je Benedikt XVI. zahteval "nedvoumno sprejetje drugega vatikanskega koncila", kar je bil pogoj, ki je preprečil dogovor.
Nasprotno pa Libicki trdi, da je Frančišek sprejel drugačen pristop k upravljanju.
Kot ponazoritev navaja sprejem deviantnega zbora Fiducia supplicans [!]: "Za Benedikta XVI. je bila takšna situacija nesprejemljiva, za Frančiška pa je - ne glede na namene - dejansko postala model delovanja Cerkve."
Libicki v zvezi s tem opozarja, da je Frančišek duhovnikom FSSPX podelil pooblastila za poslušanje spovedi in pomoč pri sklepanju zakonskih zvez, ne da bi za to zahteval predhodne doktrinarne izjave.
Sporazum o zlu na Kitajskem kot precedens
Libicki nadalje trdi, da vatikanski sporazum s komunistično Kitajsko slabi ugovore proti kanonični rešitvi za FSSPX. Če lahko Rim prizna škofe, izbrane v ateističnem režimu, potem ugovori proti prožnosti do Družbe izgubijo verodostojnost.
"Če se v imenu enotnosti Cerkve sprejmejo tako daljnosežni kompromisi do države, ki je odkrito sovražna krščanstvu," trdi, "argument, da za Duhovniško bratovščino svetega Pija X. ni mogoče najti kanonične rešitve, izgubi veliko svoje prepričljive moči."
Potreba po odločitvi
Libicki ugotavlja, da se bo moral papež Leon XIV. lotiti tega vprašanja.
Ugotavlja, da v kanonskem pravu že obstajajo personalne prelature, ordinariati ali podobne strukture. "Ne manjkajo instrumenti, ampak odločitev," piše.
Slika: Jan Filip Libicki © wikicommons, CC BY-SA, Prevajanje umetne inteligence